1902
V Šentjurju se je knjižničarstvo začelo 2. septembra 1902 z ustanovitvijo Katoliškega bralnega društva.
1919-1944
V obdobju med vojnama je obisk knjižnic močno upadel. V tem času so denar za nakup knjig darovali posamezniki in nekatere trške družine, začetek druge svetovne vojne pa je prekinil tudi ljubiteljsko delovanje. Knjige so razdelili po domovih, veliko jih je uničil nemški okupator.
1961
Leta 1961 je bil sprejet prvi Zakon o knjižničarstvu, zato je bil splošnim knjižnicam priznan položaj javne družbene dejavnosti. Kljub temu je deset let kasneje v Šentjurju knjižnični fond štel komaj 2.664 enot gradiva od predpisanih 10.000 enot, a že po letu 1972 so knjižnice (poleg šol) postale najpomembnejše v izobraževalnem procesu.
1980-1990
Leta 1980 se je tako knjižnica preselila v stavbo na Ulici Dušana Kvedra 16, ki jo še danes imenujemo »stara knjižnica«. Do leta 1991 je knjižnica delovala v sklopu Delovne organizacije za opravljanje posebnih storitev Šentjur p. o., Šentjur pri Celju.
2006
Novi prostori knjižnice so bili slavnostno odprti 22. septembra 2006 in obratovalni čas za uporabnike se je povečal na šest dni v tednu. Danes je Knjižnica Šentjur kulturni prostor v občini, ki je odprt največ ur tedensko.
1906-1918
Leta 1906 je bila ustanovljena še Sokolska (ljudska) knjižnica, kratek čas pa je delovala tudi Knjižnica pri Jajčni zadrugi. Tako so imeli Šentjurčani pred začetkom prve svetovne vojne tri knjižnice in izposojališče na Proseniškem.
1945-1960
Po osvoboditvi leta 1945 sta z ljubiteljskim delovanjem začeli Ljudska knjižnica OF in Katoliška knjižnica. Slednja je bila kmalu ukinjena, Ljudska knjižnica OF pa se je leta 1948 preimenovala v Knjižnico bratov Ipavec s honorarnim knjižničarjem, ki je leta 1953 zapisal: »Ni nakupa knjig, ker ni denarja!«. V tem času so delovale še knjižnice na Blagovni, v Dobju, na Kalobju, na Planini, na Ponikvi, v Slivnici in v Šentvidu pri Planini.
Lokacije in sestavi, v katerih je delovala knjižnica, so se menjali (sestav Ljudske univerze in kasneje Kulturne skupnosti). Knjižnica je bila urejena po prostem pristopu, s čitalnico in odprta trikrat tedensko, skupaj 12 ur.
1976-1979
Največjo prelomnico na področju knjižničarstva v Šentjurju predstavlja zaposlitev prve knjižničarke za polni delovni čas leta 1976, zato bomo v letu 2026 praznovali 50 let organiziranega in strokovnega knjižničarstva v občini Šentjur. Z razvojem knjižnice se je pojavila tudi potreba po lokaciji v središču kraja.
1991-2005
18. 12. 1991 je bil z odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Šentjur (Uradni list RS, št. 1/92) ustanovljen Javni zavod Knjižnica Šentjur. Od tega datuma tudi pečati in žigi vsebujejo ime Knjižnica Šentjur. Leta 1998 je knjižnica v celoti prešla na računalniško obdelavo gradiva. Zaradi povečane dejavnosti je bila selitev v bolj primerne prostore kmalu neizbežna. Tako se je leta 2004 pričela gradnja prvih namenskih prostorov za potrebe knjižnične dejavnosti v občini Šentjur.
2016-
1. januarja 2016 je Knjižnica Šentjur prevzela programsko in finančno poslovanje Ipavčevega kulturnega centra Šentjur.
