Informacije javnega značaja

Domov / O nas / Informacije javnega značaja

DELOVNO PODROČJE ZAVODA

Javni zavod Knjižnica Šentjur opravlja naslednje dejavnosti:

zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov ter storitev,
sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanje informacij v zvezi z gradivom,
pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik ali posebnega pomena za lokalno skupnost,
sodelovanje v vseživljenjskem izobraževanju
zbiranje, obdelava, varovanje in posredovanje domoznanskega gradiva,
zagotavljanje dostopnosti in uporaba gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na elektronskih medijih,
organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene spodbujanju bralne kulture,
organiziranje posebnih oblik dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi potrebami,
organiziranje kulturnih prireditev, ki so povezane s knjižnično dejavnostjo,
drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo,
programsko in finančno upravljanje Ipavčevega kulturnega centra Šentjur.

ORGANIZACIJSKE ENOTE

Knjižnica Šentjur, Mestni trg 5B, 3230 Šentjur
Ipavčev kulturni center Šentjur, Ulica Dušana Kvedra 46, 3230 Šentjur

PREMIČNE ZBIRKE

Knjižnica Ponikva, Ponikva 43, 3232 Ponikva
Knjižnica Dobje, Dobje pri Planini 21, 3224 Dobje pri Planini
Knjižnica Planina, Planina pri Sevnici 37, p.p. 13, 3225 Planina pri Sevnici

ORGANI ZAVODA

Svet javnega zavoda:

predsednica sveta: mag. Lidija Murk
podpredsednica sveta: Mira Jazbec
predstavniki ustanovitelja: Bernarda Vodopivc, Sabina Klanjšek, Zdenka Kosaber, Katja Špec
predstavnica zaposlenih: Mira Jazbec
predstavnika uporabnikov: mag. Lidija Murk, Jure Raztočnik

Svet zavoda je bil konstituiran 6. marca 2025, člani so imenovani za dobo 5 let.

KONTAKTNI PODATKI URADNE OSEBE, PRISTOJNE ZA POSREDOVANJE INFORMACIJ

Saša Gaber, direktorica
Mestni trg 5B, 3230 Šentjur
(03) 746 37 42
sasa.gaber@sen.sik.si

ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI DOLOČAJO DELOVNO PODROČJE IN SMERNICE DELOVANJA KNJIŽNICE ŠENTJUR

Odlok o ustanovitvi in delovanju javnega zavoda Knjižnica Šentjur (Ur. l. RS, št. 74/2015)
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in delovanju javnega zavoda Knjižnica Šentjur (Ur. l. RS, št. 133/2023)
Pravilnik o splošnih pogojih poslovanja Knjižnice Šentjur
Zakon o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/01, s spremembami in dopolnitvami)
Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur. l. RS, št. 57/2008, s spremembami in dopolnitvami)
Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 45/1994, s spremembami in dopolnitvami)
Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (Ur. l. RS, št. 9/2009)
Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo (Ur. l. RS, št. 107/2008)
Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in stroškov krajevnih knjižnic (Ur. l. RS, št. 19/2003)
Pravilnik o pogojih izvajanja knjižnične dejavnosti kot javne službe (Ur. l. RS, št. 73/2003, 70/2008 in 80/2012)
Pravilnik o razvidu knjižnic (Ur. l. RS, št. 105/2003 in 74/2017)
Pravilnik o vodenju evidenc javnih zavodov na področju kulture (Ur. l. RS, št. 11/2003)
Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. EU, št. L119)
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Ur. l. RS, št. 29/2003)
Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007)
Zakon o delovnih razmerjih ZDR-1 (Ur. l. RS, št. 21/2013, s spremembami in dopolnitvami)
Zakon o javnih financah (Ur. l. RS, št. 79/1999, s spremembami in dopolnitvami)
Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami)
Zakon o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 72/1993)
Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS, št. 23/1999, s spremembami in dopolnitvami)
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami in dopolnitvami)
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/2002 s spremembami in dopolnitvami)
Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004, s spremembami in dopolnitvami)
Zakon o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/1991, s spremembami in dopolnitvami)
Cenik uporabe dvoran in opreme javnega zavoda Knjižnica Šentjur – organizacijska enota IKC
Pravilnik o najemu Ipavčevega kulturnega centra (IKC)

SEZNAM JAVNIH EVIDENC, S KATERIMI ZAVOD UPRAVLJA

Zbirka podatkov o uporabnikih:

Evidenca oseb, vpisanih v Knjižnico Šentjur na osnovi pristopne izjave.
Evidenca temelji na Zakonu o knjižničarstvu (Ur. l. RS, št. 87/01)

Kategorija posameznikov, o katerih se vodi zbirka osebnih podatkov:

predšolski otroci
osnovnošolci
srednješolci
študenti (redni)
študenti ob delu
zaposleni
svobodni poklici
samostojni obrtniki
kmetje
gospodinje
upokojenci
nezaposleni
tuji državljani

Evidenca vsebuje naslednje podatke:

ime in priimek
datum rojstva
naslov stalnega ali začasnega prebivališča
telefon
šola/fakulteta
naziv podjetja zaposlitve
izobrazba
interesno področje
podatki o starših ali skrbnikih
datum vpisa

Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov

Knjižnični katalog COBISS

OPIS NAČINA DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Opis dostopa do posameznih sklopov informacij:

Postopek je opredeljen v Zakonu o dostopu informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/2003)
Informacije javnega značaja v elektronski obliki so prosto dostopne na spletnem naslovu https://www.knjiznica-sentjur.si.
Dostop do kataloga informacij javnega značaja v tiskani obliki je možen na sedežu Knjižnice Šentjur v času odprtosti knjižnice.
Dostop do informacij javnega značaja je omogočen skladno s 16. členom Uredbe o posredovanju informacij javnega značaja (Ur. l. št. 115/03).

Stroški

Vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja je brezplačen. Zaračunamo le materialne stroške, ki nastanejo pri posredovanju informacij javnega značaja, in sicer skladno s cenikom Knjižnice Šentjur.

Vsi dokumenti so v formatu PDF. Program za odpiranje tega formata si lahko prenesete s te povezave.

Finančni načrti:

Strateški načrti:

Poslovna poročila:

Seznam gradiva, kupljenega s sredstvi Ministrstva za kulturo:

Letni načrt nakupa

Statistika za leto 2024:

Knjižnična zbirka: 105.946
Prirast knjižnega gradiva: 2.387
Število obiskov: 68.901
Izposoja knjižničnega gradiva: 264.447
Izposoja e-knjig: 648
Člani knjižnice: 3.944
Obisk – dnevni rekord: 386
Izposoja – dnevni rekord: 1.439
Število prireditev: 327
Objave na socialnih omrežjih: 787

Etični kodeks slovenskih knjižničarjev

PREAMBULA

Slovenski knjižničarji se zavedamo pomembnosti svoje vloge in soodgovornosti za razvoj družbe, naroda ter vsakega posameznika. Naše osnovno poslanstvo presega časovno pogojene družbene okoliščine, z zbiranjem, ohranjanjem in posredovanjem zapisanih znanj in spoznanj zagotavljamo temelje za razvoj civilizacije. Pri svojem delovanju spoštujemo osnovna etična načela, ki so bila skozi zgodovino človeštva oblikovana kot preprosta in razumljiva vodila za vedenje in ravnanje posameznikov ter predstavljajo temelje za sožitje v skupnosti. Kodeks poklicne etike, ki smo ga oblikovali, pa nam služi kot usmeritev pri gradnji profesionalne zavesti, integritete in odgovornosti.

V etičnem kodeksu zapisane vrednote nam predstavljajo vodilo v vseh primerih profesionalnega odločanja in delovanja. Našo profesionalno etiko umerjajo odnosi do uporabnikov, sodelavcev in poklicnih kolegov ter skrb za varovanje zasebnosti, spoštovanje pravice do intelektualne svobode in širjenje dostopnosti gradiv in storitev. Knjižnice morajo biti varen, spoštljiv in vključujoč prostor za vse brez razlik, zato odločno zavračamo kakršno koli obliko izključevanja ali nasilja. Do okolja in družbe imamo odgovoren odnos. S svojimi ravnanji želimo prispevati k trajnostnemu razvoju ter spodbujati kritično presojo, družbeno odgovornost in opolnomočeno aktivno državljanstvo.

Sprejemamo etični kodeks slovenskih knjižničarjev, ki predstavlja skupne vrednote našega delovanja, oblikuje podobo naše stroke v javnosti in usmerja naše odločitve. Z njim potrjujemo zavezanost etičnemu ravnanju, krepimo medsebojno povezanost in utrjujemo svojo vlogo posrednikov znanja in kulture v družbi.

Ta etični kodeks je namenjen tako knjižničarjem in ostalim strokovnim delavcem slovenskih knjižnic kakor tudi knjižnični javnosti, ki z njim dobiva vpogled v naše poklicne vrednote in etična načela. Pomoč pri razumevanju in uresničevanju načel etičnega kodeksa nudi strokovno knjižničarsko združenje, ki razsoja tudi morebitne primere kršitev kodeksa.

UPORABNIKI

Do uporabnikov naših storitev smo vključujoči in nepristranski. Zavzemamo se za spoštljiv odnos med knjižničarji in uporabniki.

Naš odnos do uporabnikov temelji na zaupnosti. Varujemo njihovo zasebnost, osebne podatke ter podatke o iskanih gradivih in informacijah.

INFORMACIJSKI VIRI IN STORITVE

Zagotavljamo najvišjo možno kakovost, dostopnost ter raznovrstnost informacijskih virov in storitev.

S promocijo knjižničnih zbirk ter drugih informacijskih virov in storitev omogočamo uporabnikom odkrivanje možnosti dostopa do njih ter njihove učinkovite uporabe.

S svojo dejavnostjo prispevamo k dvigu različnih oblik pismenosti in opolnomočenju uporabnikov za kritično vrednotenje ter odgovorno in etično uporabo gradiv,
podatkov in informacij.

Spoštujemo pravico avtorjev, založnikov in drugih ustvarjalcev do intelektualne lastnine. Za povečanje dostopnosti in prostega pretoka gradiv, podatkov in informacij zagovarjamo načela odprtega dostopa in uporabo prostih licenc.

INTELEKTUALNA SVOBODA

Nasprotujemo vsakršnim poskusom uvajanja cenzure in drugim strokovno neutemeljenim omejitvam pri dostopanju, pridobivanju ter posredovanju gradiv, podatkov in informacij.

SODELAVCI IN POKLICNI KOLEGI

Spoštujemo dostojanstvo in osebno integriteto sodelavcev ter drugih poklicnih kolegov. Do njih se vedemo vljudno in spoštljivo. Izogibamo se dejanjem, ki bi krnila njihov ugled ali poklicni razvoj in napredovanje. Morebitna nesoglasja in težave na delovnem mestu rešujemo v odkritem in enakopravnem dialogu na temelju etičnih načel.

Svoje strokovno znanje in izkušnje delimo s sodelavci in drugimi poklicnimi kolegi ter cenimo prispevek vsakega posameznika k doseganju skupnih ciljev. Začetnikom v stroki nudimo podporo ob vstopanju v profesionalno skupnost in pri razvoju njihovih strokovnih kompetenc.

Prizadevamo si za krepitev sodelovanja med knjižnicami vseh vrst in njihovimi zaposlenimi.

DELOVNA ORGANIZACIJA

S svojim delovanjem prispevamo k uresničevanju poslanstva in ciljev svoje delovne organizacije ter h gradnji njenega ugleda v družbi.

V primeru razhajanja interesov delovne organizacije in načel profesionalne etike, dajemo prednost etičnim načelom.

PROFESIONALNA INTEGRITETA IN ODGOVORNOST

S svojim vedenjem in delovanjem skrbimo za ugled knjižničarskega poklica in stroke v javnosti. Pri opravljanju svojih poklicnih nalog ravnamo strokovno odgovorno in si prizadevamo dosegati najvišje možne poklicne standarde in standarde kakovosti storitev.

Naše strokovne odločitve in ravnanja izhajajo iz strokovnih in etičnih nagibov. Zavezani smo nevtralnosti in nepristranskosti pri oblikovanju knjižničnih zbirk in zagotavljanju uporabniških storitev.

PROFESIONALNI RAZVOJ IN PRIPADNOST STROKI

Skrbimo za stalno strokovno izpopolnjevanje ter nadgradnjo svojega strokovnega znanja inkompetenc, tako s formalnim kot neformalnim izobraževanjem.

S članstvom in sodelovanjem v dejavnostih stanovskih združenj prispevamo k razvoju profesionalne identitete in h krepitvi pripadnosti stroki ter njenega položaja v družbi.

Načela etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev upoštevamo kot svojo moralno in poklicnodolžnost.

Etični kodeks slovenskih knjižničarjev temelji na besedilu etičnega kodeksa iz leta 1995. Sprejet je bil na Občnem zboru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 8. maja 2025 v Ljubljani.

V besedilu uporabljene slovnične oblike se enakovredno nanašajo na vse spolne identitete. Dokument je pripravila delovna skupina v sestavi: dr. Melita Ambrožič, Brina Zabukovnik Jerič, Špela Velikonja in Tomaž Bešter, vodil jo je mag. Marijan Špoljar.

Pri nastajanju dokumenta so sodelovali tudi dr. Franci Zore, dr. Jože Urbanija, dr. Tanja Merčun Kariž, dr. Borut Ošlaj, Janez Kanič in Damjana Vovk.