Holokavst je sistematično uničevanje vseh za naciste rasno, versko, spolno ali zdravstveno nezaželenih ljudi. Za preganjanje in na koncu tudi usmrtitev ni bilo potrebno njihovo aktivno nasprotovanje nacizmu, zadostovalo je samo to, da so bili to, kar so bili. Na svetu ni kraja, ki bi bil bolj zaznamovan s holokavstom, kot je koncentracijsko taborišče Auschwitz: v času delovanja, od maja 1940 do januarja 1945, je bilo tam ubitih okoli 1,1 milijona ljudi, od tega 960.000 Judov ali skoraj vsak šesti od šestih milijonov Judov, ki so bili ubiti v holokavstu. Prav zato je bil 27. januar, datum osvoboditve Auschwitza, izbran za mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Auschwitz je tudi taborišče, v katero je bilo odpeljanih okoli 2.600 ljudi iz Slovenije. Tja je bilo pripeljanih okoli 350 Judov, vsaj 78 Romov in vsaj tri Jehove priče iz Slovenije. Večina slovenskih taboriščnikov Auschwitza so bili Slovenci, ki so bili tja poslani kot politični zaporniki. Vsem tem žrtvam je posvečena razstava »Tu se je smrt utrudila do smrti …«: Slovenske žrtve Auschwitza, ki jo je pripravila Sinagoga Maribor leta 2020.  Med slovenskimi žrtvami Auschwitza so bili tudi prebivalci Šentjurja pri Celju. Njihove usode bodo predstavljene po otvoritvi razstave kot del predavanja njenega avtorja Borisa Hajdinjaka.