Založništvo Knjižnice Šentjur

CD je bil izdan leta 2018, ob 110. obletnici smrti bratov Benjamina in Gustava. Skladbe so izvedli: Urška Arlič Gololičič (sopran), Matej Vovk (tenor), Irena Anžič (citre), Mateja Hladnik (klavir), Jurij Hladnik (klarinet) in Klavirski trio Rupnik (Anže, klavir; Manca, violina; Nejc, violončelo). (Cobiss)

Leta 2008 smo se v Šentjurju še posebej zavedali zapuščine in pomena družine Ipavec, zato je Knjižnica Šentjur izdala monografsko publikacijo kot zaključek Ipavčevega leta 2008. Osrednji del zbornika je namenjen referatom znanstvenega simpozija, delo pa je razširjeno z mnogimi zanimivimi dejstvi o družini velikih šentjurskih glasbenikov. (Cobiss)

V pripovedi, ki je izšla leta 1997, najdemo ljubezen do živali in pokrajine ter pripoved o zanimivih ljudeh. Zgodba se dogaja v 15. stoletju, ko je bilo Celje še domovanje Celjskih grofov. Govori o dogajanju na mejni graščini Blagovni, kjer mladi fevdalni gospod skuša na svoji posesti urediti življenje zase in za svoje podložnike. (Cobiss)

Divja roža in bršljan je naslov koncerta samospevov, ki so ga 16. oktobra 2011 ob devetdeseti obletnici smrti skladatelja Josipa Ipavca pripravili v Župnijski cerkvi sv. Jurija v Šentjurju.
Zbrane poslušalce so navdušili sopranistka Urška Arlič Gololičič, basbaritonist Marcus Fink in pianist Vladimir Mlinarič. Ob tej priložnosti je Knjižnica Šentjur izdala brošuro z istoimenskim naslovom, v kateri si lahko preberete besedila izvajanih skladb ter zanimivosti o velikem šentjurskem skladatelju Josipu Ipavcu in nastopajočih. (Cobiss)

Saga družine Novak iz Vrbnega, ki se je ukvarjala z žagarstvom in mlinarstvom, orisuje predvsem čas pred, med in po drugi svetovni vojni, kakor ga je doživljala številna in premožna Novakova oziroma po domače Podplašekova družina, del katere je bil leta 1941 izgnan v Donji Miholjac na Hrvaškem. Pripoved temelji na dnevniku avtoričine babice Tončke, pričevanju sorodnikov in zgodovinskih virih. (Cobiss)

V knjižici iz leta 1994 so zbrane zabavne domislice o politiki, ljubezni in še marsičem. Bralec, ki jo bo vzel v roke, se bo lahko prisrčno nasmejal, dala pa mu bo tudi veliko snovi za razmislek. (Cobiss)

Povest govori o štajerskem »robinhoodovskem« razbojniku Guzeju. Znameniti ljudski junak Franc Guzej je pred sto petdesetimi leti s svojstvenimi roparskimi podvigi in ukanami ustrahoval ljudi na širšem območju Kozjanskega, njegova legenda pa se je ohranila vse do danes. V zgodbi se je pisateljica dotaknila etičnih dilem ter odnosa med posameznikom in zakonom. Povest je najprej izhajala leta 1925 kot podlistek v časopisu Cillier Zeitung, v prevodu pa je izšla leta 2013. (Cobiss)

Ta elektronski vir na DVD nosilcu je Knjižnica Šentjur izdala leta 2008. (Cobiss)

Knjižnica Šentjur je leta 2011 izdala reprint knjižice.
Leta 1906 je Janko Barlè v Gradcu obiskal skladatelja, že upokojenega zdravnika Benjamina Ipavca. Na poti domov se je ustavil v Šentjurju, kjer sta živela Benjaminov brat Gustav in nečak Josip, oba zdravnika in skladatelja. Iz pridobljenih podatkov je zasnoval daljše besedilo o treh bratih Ipavcih – Alojzu, Benjaminu in Gustavu ter o Gustavovem sinu Josipu. Besedilo je poslal mesečniku Dom in svet, kjer je izšlo v treh precej obsežnih nadaljevanjih. Še isto leto je bilo besedilo natisnjeno v knjižici. Do tedaj še noben slovenski glasbenik ni doživel opisa svojega življenja in delovanja v samostojni knjižni izdaji. (Cobiss)

Digitalizirano izdajo pesmi Gustava in Benjamina Ipavca z naslovom Slovenske pesme (1. in 2. zvezek) je Knjižnica Šentjur izdala leta 2009. Original, posvečen Štefanu Kočevarju in Davorinu Trstenjaku, je izšel v letu 1862. (Cobiss)

Prizadevanja Antona Martina Slomška za jezik v 19. stoletju so večini Slovencev danes težko razumljiva, zato smo se v Knjižnici Šentjur odločili, da pripravimo literarno delavnico ter tako učencem osnovnih šol približamo Slomškova prizadevanja. Literarni prispevki učencev in mentorjev osnovnih šol Blaža Kocena Ponikva, Dobje, Hruševec Šentjur, Planina pri Sevnici ter Slivnica pri Celju so izšli v zborniku. (Cobiss)

Knjižnica Šentjur je v septembru 2017 v sodelovanju z Občino Šentjur in Domoljubnim društvom Franjo Malgaj Šentjur omogočila izid knjige o šentjurskem rodoljubu, obrtniku, narodnem buditelju in dolgoletnem županu, ki je v dveh mandatih Šentjurju zagotovil elektriko in vodovod. Ob koncu 19. in na začetku 20. stoletja je tudi uspešno razvijal obrtno dejavnost – izdelavo poljedelskih strojev, aktivno pa se je kot veliki rodoljub vključeval v vse narodne aktivnosti v domačem kraju in v širšem slovenskem prostoru. (Cobiss)

Zbirka zabavnih nalog za otroke, s katerimi spoznavajo življenje in delo našega rojaka Josipa Ipavca, je izšla v spominskem letu tega glasbenika, ob stoti obletnici njegove smrti. (Cobiss)

Knjižnica Šentjur je izdala razstavni katalog mladega umetnika ob odprtju razstave, ki bila od 3. februarja do 4. marca 2022 v Galeriji Zgornji trg Šentjur. (Cobiss)

Vsestranska ustvarjalka s Planine pri Sevnici je že nekaj dni pred razglasitvijo epidemije koronavirusa začutila, da prihaja poseben čas. Doživljanje le-tega je zajela v verze. (Cobiss)

Nadaljevanje pesniške zbirke o obdobju, ki ga je krojila korona, preveva vedno več optimizma. Pesmi nas opominjajo, kako globoko se je to obdobje zarezalo v naša življenja in kako hitro smo ga prepustili pozabi.
Pesniško zbirko je knjižnica izdala v sozaložništvu z Literarnim društvom Šentjur. (Cobiss)

Pesniško zbirko je Knjižnica Šentjur izdala v sodelovanju z avtoricama leta 1998. Pesmi je zbral in uredil Drago Medved, ilustracije pa je prispeval Ivo Brodej. (Cobiss)

Knjiga je bila izdana leta 2008, ob 60. obletnici spomina na slovenske mladeniče, ki so umrli v drugi svetovni vojni. Avtor pesmi, Jožko Jager izpod Rifnika, je živel med letoma 1920 in 1944. Čeprav njegovo življenje ni bilo dolgo, nam je zapustil bogato zbirko poezije. Pregledala jo je dr. Marija Stanonik in napisala spremne študije, ki razlagajo in pojasnjujejo njegovo pesniško zapuščino. (Cobiss)

Dr. Milko Mikola je izčrpno predstavil formiranje lokalne samouprave na območju današnje občine Šentjur. V pričujoči publikaciji iz leta 2024 navaja tudi znane župane in druge funkcionarje, ki so od leta 1850 do današnjih dni delovali na območju današnje občine.

Knjižnica Šentjur je knjigo izdala ob finančni podpori Občine Šentjur. (Cobiss)

V letu 2011 so Knjižnica Šentjur, Občina Šentjur in Glasbena šola Fran Korun Koželjski iz Velenja izdali CD s serenado za godala Benjamina Ipavca, ki jo je skladatelj sicer napisal leta 1898 in jo namenil ljubiteljskim izvajalcem za razvedrilo. Na zgoščenki glasbo odlično izvede Godalni orkester Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje pod vodstvom dirigentke Danice Koren. (Cobiss)

Besedilo Jakoba Gomilška in notni zapis Gustava Ipavca je Knjižnica Šentjur izdala leta 2016 v Braillovi pisavi. Zapis je pripravila Neva Laščak, profesorica glasbe in dolgoletna učiteljica glasbe. (Cobiss)

Beletrina je v sozaložništvu s Knjižnico Šentjur in ob podpori Občine Šentjur izdala knjigo ddr. Igorja Grdine Slovenski Mozart, saj so Josipa Ipavca tako poimenovali Nemci. Govori o avtorju prvega slovenskega baleta in o njegovi tragični življenjski zgodbi, posebno pozornost pa posveča operi Princesa Vrtoglavka. (Cobiss)

Knjižnica Šentjur je leta 2011 izdala reprint knjižice.
Benjamin Ipavec je želel novo gledališče v Ljubljani odpreti z veliko narodno opero. Ferdo Kočevar je zapisal pripovedko o plemenitem, viteškem, nazivu Teharčanov, ki naj bi jim ga podelil eden izmed celjskih grofov. Benjamin je pesnika Antona Funtka z zgodbo navdušil, zato je ta napisal dramo v treh dejanjih, ki jo je pobudnik tudi uglasbil. (Cobiss)

Knjižnica Šentjur je ob odprtju razstave izdala razstavni katalog akademske slikarke Katarine Jazbinšek. (Cobiss)

29. maja 1992 smo v Knjižnici Šentjur pripravili literarni večer, posvečen Alojzu Drobežu. V ta namen smo uredili in izdali kratko zbirko njegove poezije. Večer pesmi je odlično literarno delo, ki ga boste prebrali v enem zamahu, saj se vas bodo pesmi dotaknile. (Cobiss)

Knjižnica Šentjur in Domoljubno društvo Franjo Malgaj Šentjur sta leta 2014 pod častnim pokroviteljstvom župana mag. Marka Diacija pripravila simpozij ob stoti obletnici začetka prve svetovne vojne. Simpozija so se udeležili raziskovalci iz Velike Britanije, ZDA, Nemčije in Slovenije, ki so tematizirali fenomen vojne evforije, razkroj Avstro-Ogrske, poljsko vprašanje, financiranje vojne, problem begunstva in preselitve prebivalstva, gojenja spomina ter delovanje posameznih osebnosti v času velikega spopada 1914–1918. Po simpoziju je nastal zbornik razprav, ki ga je uredil ddr. Igor Grdina. Zbornik sta izdala Knjižnica Šentjur ter Inštitut za civilizacijo in kulturo. (Cobiss)