Otroška leta
Rodila se je kot drugi otrok trgovca Friedricha in Marije. Oče je izhajal iz celjske meščanske družine in je kupil hišo s posestvom na Planini pri Sevnici, kjer je vodil trgovino, žena pa pošto. Doma so se med seboj pogovarjali nemško, a Ana se je naučila tudi slovenščine.
Šolanje
Ljudsko šolo je obiskovala na Planini, šolanje je nadaljevala v Celju. Leta 1910 so Wambrechtsamerji prodali posestvo na Planini in se preselili v Studence pri Mariboru. Odtlej se je na Planino vračala le še občasno. V Mariboru je leta 1911 zaključila meščansko šolo in se vpisala na učiteljišče, vendar je zaradi hude pljučnice šolanje prekinila.
Poklicna pot, zgodnja smrt
Zaposlila se je kot poštna uslužbenka. Po razpadu Avstro-ogrske sta se z materjo preselili v St. Lambrecht na Zgornjem Štajerskem. Izobraževala se je v bližnjem samostanu z bogato knjižnico. Leta 1922 se je poročila in se po dveh letih ločila. Ob poroki je pustila službo na pošti in se bolj posvetila pisanju. Umrla je v Gradcu v 37. letu starosti zaradi odpovedi srca in je pokopana na Planini pri Sevnici.
Literarno ustvarjanje
Uveljavila se je zlasti kot pisateljica v nemškem jeziku, čeprav je pisala tudi v slovenščini.
Njena bibliografija obsega 22 leposlovnih del, 30 pesmi in 10 zgodovinskih člankov. V slovenščini so bila objavljena naslednja dela: roman Danes grofje Celjski in nikdar več, Kronika planinskega gradu in trga, povest Guzej, dramsko besedilo Za staro pravdo, zbirka pesmi v zborniku Planina v pesmi in besedi in članek Planina in njeni prvi gospodarji. Veliko njenega gradiva je še neobjavljenega in ga hranijo v Deželni knjižnici v Gradcu.
Opus
Življenjepis
O njenem življenju in delu je leta 1993 izšel zbornik z naslovom Ana Wambrechtsamer: 1897–1933, ki ga je uredila Aleksandra Krofl.